Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost skorajšnjega srečanja z venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Slednja je predsednika Trumpa javno pohvalila za nedavno vojaško operacijo, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Srečanje bi lahko pomenilo uradno priznanje nove politične smeri v Venezueli pod vplivom Washingtona. Hkrati je Trump napovedal stopnjevanje vojaških dejavnosti v regiji, ki vključujejo kopenske napade proti narko kartelom. Po njegovih besedah se ameriška vojska ne bo ustavila le pri aretaciji Madura, temveč bo aktivno ciljala na kriminalne združbe, ki ogrožajo varnost Združenih držav Amerike. Za zdaj ostaja nejasno, ali bodo te operacije omejene le na venezuelsko ozemlje ali se bodo razširile tudi na sosednje države. Napovedani koraki pomenijo korenito zaostritev ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki. Medtem ko opozicija pod vodstvom Machadove pozdravlja ameriško posredovanje kot osvoboditev, ostajajo nekateri deli venezuelskega državnega aparata zvesti ujetemu Maduru, kar povečuje tveganje za nadaljnje nasilje in nestabilnost v regiji.

Donald Trump je v intervjuju za New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Opozoril je Nigerijo glede genocida nad kristjani. Razkril je tudi, da bodo imele ZDA drugotno vlogo pri vojaški pomoči Ukrajini v primeru napada po morebitnem mirovnem sporazumu. Raper Sean ‘Diddy’ Combs, obsojen zaradi spolnih prekrškov, je zaprosil Trumpa za pomilostitev, a Trump o tem ni razmišljal.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da se bo prihodnji teden v Washingtonu sestal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je v izjavi za medijsko hišo Fox News potrdil, da Machado obišče ameriško prestolnico, in izrazil pričakovanje glede njunega srečanja, vendar podrobnejših informacij o vsebini pogovorov ali točnem terminu ni podal. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v odnosu Združenih držav Amerike do politične krize v Venezueli. María Corina Machado velja za osrednjo figuro opozicijskega gibanja, ki se bori proti administraciji Nicolása Madura, podpora Washingtona pa je ključna za mednarodno legitimnost njenih prizadevanj za demokratične spremembe v državi. Napovedani pogovori prihajajo v času zaostrenih razmer v Venezueli, kjer opozicija še naprej izpodbija rezultate zadnjih predsedniških volitev. Sodelovanje med Trumpovo administracijo in venezuelsko opozicijo kaže na nadaljevanje strategije stopnjevanja pritiska na trenutno venezuelsko vodstvo z namenom vzpostavitve nove politične ureditve.

Zvezni agenti so v četrtek v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon ustreli in ranili dve osebi, ki sta bili nato odpeljani v bolnišnico. Lokalna policijska uprava in zvezni preiskovalni urad FBI sta potrdila incident, v katerega so bili vpleteni agenti službe za carinsko in mejno zaščito. FBI je preko družbenega omrežja X sporočil, da preiskava dogodka še poteka, podrobnosti o okoliščinah streljanja pa javnosti še niso bile razkrite. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti po vsej državi, ko so v številnih ameriških mestih potekali protesti v znak solidarnosti z žrtvijo nedavnega nasilnega dogodka v Minneapolisu. Prisotnost zveznih sil v mestih in njihovo posredovanje sta v preteklosti že sprožila ostre razprave o pooblastilih zvezne vlade v posameznih zveznih državah, kar dodatno podžiga trenutno nezadovoljstvo javnosti. Ameriški organi pregona so sporočili, da so razmere na kraju dogodka pod nadzorom, vendar ostajajo previdni zaradi možnosti novih protestov. Do zdaj še ni jasno, ali je bilo streljanje neposredno povezano s protestnim gibanjem ali pa je šlo za ločeno operacijo zveznih agentov, ki se je končala z uporabo strelnega orožja. Stanje obeh ranjenih oseb za zdaj ostaja neznano.

Michael Flynn, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost, je izjavil, da morajo morebitni mirovni sporazumi za končanje konflikta v Ukrajini nujno upoštevati trenutne ozemeljske pridobitve Ruske federacije. Flynn je v pogovoru za medije poudaril, da so realne razmere na terenu ključni dejavnik, ki ga pogajalci ne smejo spregledati pri oblikovanju trajne rešitve za ustavitev sovražnosti. Njegove izjave prihajajo v času intenzivnih razprav v Združenih državah Amerike o prihodnji zunanjepolitični strategiji pod morebitno novo Trumpovo administracijo. Flynn, ki velja za vplivno osebnost v krogih blizu nekdanjemu predsedniku, meni, da bi ignoriranje trenutnega nadzora nad ozemlji onemogočilo dosego kakršnega koli stabilnega dogovora med Kijevom in Moskvo. Takšna stališča odražajo širši premik v delu ameriške politike, ki se zavzema za pragmatičen pristop h končanju vojne, četudi to pomeni boleče koncesije za ukrajinsko stran. Flynnove besede so v skladu z nekaterimi drugimi predlogi, ki so se pojavili v Trumpovem taboru in ki predvidevajo hitro rešitev konflikta s poudarkom na trenutnih frontnih črtah.

Pripadniki ameriške zvezne mejne policije so v četrtek v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili moškega in žensko. Po poročanju lokalne policije sta bili žrtvi nemudoma prepeljani v bolnišnico, vendar njuno zdravstveno stanje za zdaj ostaja neznano. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prisotnosti zveznih sil v tem zahodnem ameriškem mestu. Lokalne oblasti so potrdile, da so ogenj odprli zvezni agenti, vendar podrobnejših informacij o razlogih za streljanje ali identiteti vpletenih oseb še niso podali. Policija v Portlandu trenutno preiskuje okoliščine dogodka, medtem ko se v javnosti že pojavljajo vprašanja o upravičenosti uporabe sile s strani zveznih organov. Dogodek je sprožil val zanimanja v ameriških medijih, saj prisotnost zveznih agentov v Portlandu že dlje časa povzroča trenja med lokalno upravo in zvezno vlado. Portland je bil v preteklosti prizorišče številnih protestov, kjer so zvezne sile igrale kontroverzno vlogo pri zagotavljanju javnega reda in miru.

Zvezni agenti v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon so bili vpleteni v streljanje, v katerem sta bili ranjeni dve osebi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in čustvenih odzivov javnosti po nedavnih dogodkih v Minneapolisu. Po navedbah uradnih virov so ranjeni osebi oskrbeli, policija v Portlandu pa trenutno izvaja temeljito preiskavo okoliščin dogodka. Lokalne oblasti in policija so skupnost pozvale k mirnosti, medtem ko preiskovalci zbirajo dodatne informacije o dogodku. Napetosti v mestu so se stopnjevale predvsem zaradi delovanja zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je privedlo do dodatnega nezaupanja javnosti do zveznih organov kazenskega pregona. Policija poudarja, da je ohranjanje miru ključnega pomena za varno izvedbo preiskovalnega postopka. Dogodek odraža širšo problematiko policijskega nasilja in uporabe strelnega orožja s strani zveznih agentov v Združenih državah Amerike. Čeprav so podrobnosti o samem začetku streljanja še predmet preiskave, je incident že sprožil nove razprave o pooblastilih zveznih organov v lokalnih skupnostih. Oblasti zagotavljajo, da bodo javnost obveščale o vseh novih ugotovitvah, ko bodo te na voljo.

Sodišče v Las Vegasu je v četrtek nekdanjo igralko v filmih za odrasle obsodilo na najmanj 28 let do dosmrtno zaporno kazen zaradi umora in obglavljenja nekdanjega moža. Sodnik je odločitev sprejel po tem, ko je bila obsojenka spoznana za krivo krutega dejanja, ki je pretreslo lokalno skupnost v Nevadi. Preiskava je razkrila, da je obsojenka svojega nekdanjega soproga umorila na nasilen način, pri čemer je njegovo telo po smrti obglavila. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težo zločina in stopnjo naklepa, kar je botrovalo k izreku visoke zaporne kazni brez možnosti predčasnega izpusta pred iztekom 28 let. Obramba se je med sojenjem opirala na različne argumente, vendar so dokazi tožilstva prepričali sodišče o njeni neposredni odgovornosti za grozovit umor. Primer je v Združenih državah Amerike pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi nenavadnih okoliščin in pretekle kariere storilke.

Pripadniki ameriške zvezne mejne patrulje (CBP) so v četrtek popoldne v vzhodnem Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili moškega in žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost ZDA (DHS) so agenti izvajali ciljno zaustavitev vozila, v katerem naj bi bil venezuelski državljan, povezan s kriminalno združbo Tren de Aragua. Po poročanju zveznih oblasti naj bi voznik s svojim vozilom poskušal zbiti agente, kar naj bi jih prisililo v uporabo strelnega orožja. Žrtvi sta bili z mesta incidenta prepeljani v lokalno bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Lokalna policija v Portlandu je potrdila, da se je streljanje zgodilo okoli 14. ure po lokalnem času, žrtvi pa so našli nekaj minut kasneje na drugi lokaciji. Portlandski župan Keith Wilson in pravosodni minister Oregona Dan Rayfield sta se na dogodek odzvala z ostrimi kritikami in napovedjo preiskave. Župan Wilson je zahteval takojšnjo prekinitev operacij zveznih agencij v mestu, dokler se okoliščine ne razjasnijo, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevne militarizacije agentov in kršenja ustavnih pravic prebivalcev. Incident se je zgodil le dan po podobnem dogodku v Minneapolisu, kjer so agenti prav tako uporabili strelno orožje s smrtnim izidom, kar stopnjuje napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno administracijo glede metod delovanja imigracijskih služb. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je že sprožil lastno preiskavo torkovega streljanja, medtem ko oregonsko pravosodno ministrstvo preučuje, ali so zvezni agenti presegli svoja zakonska pooblastila.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik The New York Times poudaril, da pri svojih odločitvah o vojaških posredovanjih po svetu in uporabi globalne moči ne potrebuje mednarodnega prava. Kot ključno in edino oviro pri izvrševanju svojih pooblastil je izpostavil lastno moralnost in osebno presojo. Njegove izjave so sledile obdobju povečanega mednarodnega nadzora nad ameriškimi zračnimi napadi v tujini, pri čemer je Trump pojasnil, da so mednarodne pogodbe in zakoni zanj drugotnega pomena. Predsednik je na vprašanje o morebitnih omejitvah svoje oblasti odgovoril, da ga lahko ustavi le njegov lastni razum in moralni kompas. Čeprav je kasneje dodal, da bi se mednarodnega prava moral držati, je hkrati relativiziral njegovo definicijo. Ta drža predstavlja nadaljevanje njegove zunanjepolitične doktrine, ki v ospredje postavlja suverenost Združenih držav Amerike in neposredno ukrepanje brez oziranja na večstranske sporazume ali mnenja zaveznikov. Takšna retorika sovpada z njegovimi nedavnimi dejanji na mednarodnem prizorišču, vključno z intervencijo v Venezueli, kjer je bil s položaja odstranjen Nicolás Maduro, ter ponovnimi grožnjami glede prevzema Grenlandije. Trumpov pristop vzbuja zaskrbljenost med mednarodnimi pravniki in diplomati, saj neposredno spodkopava uveljavljene norme mednarodnega reda, ki temeljijo na pravilih in kolektivni varnosti. Njegove besede potrjujejo vizijo predsedovanja, v kateri so izvršilna pooblastila podvržena izključno subjektivni presoji voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times zatrdil, da njegove pooblastila kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil niso omejena z mednarodnim pravom. Kot edino omejitev pri odrejanju vojaških operacij po svetu je izpostavil lastna moralna prepričanja, s čimer je sprožil nove razprave o mejah predsedniške moči in spoštovanju globalnih pravnih norm. Izjave prihajajo v času, ko administracija načrtuje stopnjevanje pritiska na morju, vključno z napovedmi o zasegu dodatnih naftnih tankerjev v Atlantskem oceanu. Trumpova retorika o neomejeni moči za vodenje vojne kjerkoli na svetu odstopa od ustaljenih diplomatskih praks in mednarodnih sporazumov, ki urejajo uporabo vojaške sile in suverenost držav. Takšno stališče je neposredno povezano s preteklimi potezami njegove administracije, ki je že v začetku leta 2026 uporabila zgodovinske zakone za upravičevanje radikalnih notranjih in zunanjih politik. Napovedi o zasegu tankerjev in ignoriranje mednarodnih norm krepijo napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi tradicionalnimi zaveznicami v Evropi, ki vztrajajo pri spoštovanju mednarodnega pravnega reda.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

Kanadski premier Mark Carney in brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva sta v telefonskem pogovoru potrdila podporo mirnemu in dogovorjenemu procesu tranzicije v Venezueli, ki bi ga vodili Venezuelci sami. Voditelja sta razpravljala o aktualnih razmerah v državi po nedavnih dogodkih, ki so vključevali zajetje Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike ter vprašanje izpuščanja venezuelskih talcev. Brazilski predsednik je o razmerah v regiji opravil širše diplomatsko posvetovanje, saj je o venezuelski krizi govoril tudi z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. V pogovoru z mehiško kolegico sta voditelja obsodila ameriško ofenzivo v Venezueli, hkrati pa si prizadevata za stabilizacijo razmer v državi prek regionalnega dialoga in sodelovanja s ključnimi mednarodnimi partnerji. Diplomatska prizadevanja Kanade in Brazilije poudarjajo pomen suverenosti in notranjega političnega dialoga v Venezueli, kljub stopnjevanju napetosti zaradi zunanjih vojaških in političnih posegov. Strani sta se zavzeli za nadaljevanje pogovorov, ki bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konfliktov in omogočili vrnitev k demokratičnim procesom pod okriljem domačih akterjev.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Ameriška Nacionalna meteorološka služba (NWS) je za okrožji Chautauqua in Erie v zvezni državi New York izdala opozorilo pred močnim vetrom, ki bo trajalo do petka zvečer. Po napovedih meteorologov se pričakujejo sunki vetra do 88 kilometrov na uro (55 milj na uro), kar bi lahko povzročilo težave v prometu in morebitne izpade električne energije. Opozorilo, ki se je sprva začelo kot blažje obvestilo v četrtek pozno zvečer, so pristojni organi v petek zgodaj zjutraj nadgradili v resnejšo stopnjo nevarnosti. Prebivalcem južnega dela okrožja Erie in območja Chautauqua svetujejo previdnost, predvsem pri vožnji z višjimi vozili, ki so bolj izpostavljena bočnim sunkom vetra. Prav tako obstaja nevarnost padanja vej in manjših poškodb na objektih. Ukrep bo ostal v veljavi do 22. ure po lokalnem času, ko naj bi se hitrosti vetra postopoma začele zmanjševati. Ta vremenski pojav sledi nizu nestanovitnih dogodkov v regiji, ki so v preteklosti že povzročali nevšečnosti. Meteorologi poudarjajo, da so takšni sunki vetra v tem letnem času značilni za območja ob Velikih jezerih, kjer lahko temperaturne razlike med vodno gladino in zračnimi masami hitro povzročijo krepitev vetrovnih razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times dejal, da je odločitev o kitajskem ravnanju glede Tajvana v rokah kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Trump je ob tem sicer nakazal, da si ne želi kitajskega prevzema nadzora nad otokom, vendar ni podal konkretnih zagotovil o morebitnem ameriškem posredovanju v primeru vojaškega konflikta. Izjave so bile podane v kontekstu vprašanj o tem, ali bi nedavne ameriške vojaške operacije v drugih delih sveta lahko spodbudile Peking k podobnim dejanjem v regiji. Stališče ameriškega predsednika odraža previdno diplomatsko držo v obdobju povečanih napetosti med Washingtonom in Pekingom. Trump je poudaril, da so nadaljnji koraki Kitajske odvisni od predsednika Xija, hkrati pa je izpostavil pomen medsebojnega spoštovanja in pogajanj. Vprašanje Tajvana ostaja ena najobčutljivejših točk v ameriško-kitajskih odnosih, saj Peking otok smatra za del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo neuradne, a tesne stike s Tajpejem. Aktualne izjave prihajajo po obdobju, ko je Trumpova administracija sprejela več odločitev, ki so bile interpretirane kot popuščanje Pekingu ali vsaj izogibanje neposrednemu konfliktu. Nedavna prepoved postanka tajvanskega predsednika v Združenih državah Amerike kaže na to, da Washington trenutno daje prednost stabilnosti v odnosih s Kitajsko pred simbolno podporo Tajvanu. To nakazuje na pragmatičen pristop administracije, ki poskuša zmanjšati trenja, medtem ko se sooča z drugimi globalnimi izzivi.

Sean 'Diddy' Combs, ki prestaja štiriletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo, je zaprosil Donalda Trumpa za pomilostitev, vendar jo je Trump zavrnil.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da pri vodenju države ne potrebuje mednarodnega prava, saj so njegove odločitve omejene zgolj z njegovo lastno moralnostjo in razumom. Njegove izjave so sledile obdobju intenzivnega preučevanja ameriških vojaških napadov v tujini, pri čemer je Trump poudaril, da je njegova lastna vest edina stvar, ki ga lahko ustavi pri izvajanju oblasti. Takšna retorika odraža predsednikov dolgotrajen odklonilen odnos do mednarodnih institucij in norm, ki so v preteklosti že povzročile napetosti z evropskimi zaveznicami. Trump je v pogovoru neposredno zavrnil avtoriteto mednarodnih pravnih okvirov nad svojimi dejanji, kar je v diplomatskih krogih sprožilo zaskrbljenost glede prihodnje zunanje politike Združenih držav Amerike in spoštovanja globalnih sporazumov. Najnovejše stališče predstavlja stopnjevanje njegove politike, ki temelji na enostranskih odločitvah in zanemarjanju tradicionalnih zavezništev. To vključuje tudi njegove pretekle kontroverzne predloge, kot je bil poskus prevzema Grenlandije s pomočjo vojaške sile, ter uporabo agresivnih pravnih mehanizmov za doseganje notranjepolitičnih ciljev, kot so množične deportacije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo nujno varnostno opozorilo o možnosti silovitega ruskega zračnega napada na celotno ozemlje Ukrajine. Informacija, ki jo je prva javno delila nekdanja tiskovna predstavnica ukrajinskega predsednika Julija Mendel, navaja, da bi se napad lahko zgodil v vsakem trenutku, zato so vse regije v državi v stanju visoke pripravljenosti. Veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane k takojšnjemu ukrepanju ob sproženju siren za nevarnost. Kmalu po izdanem opozorilu je Rusija dejansko izvedla obsežen zračni napad, v katerem je uporabila projektile in brezpilotne letalnike. Po poročilih s terena so se sirene za zračno nevarnost oglasile po vsej državi, ukrajinska protizračna obramba pa se je aktivno spopadala s sovražnimi tarčami. Posebno pozornost so vzbudili posnetki uporabe balistične rakete orešnik, kar nakazuje na nadaljnjo stopnjevanje intenzivnosti spopadov. Ta varnostna grožnja sledi obdobju povečanih napetosti in ameriške vojaške podpore Ukrajini, ki vključuje tudi odobritve prodaje novega orožja. Zaradi nepredvidljivosti ruskih napadov ostajajo diplomatska predstavništva in civilno prebivalstvo v pripravljenosti na dolgotrajnejše operacije zračnega obstreljevanja, ki močno vplivajo na kritično infrastrukturo države.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Donald Trump je izrazil zaskrbljenost, da bi se dogajanje v Venezueli lahko sprevrglo v »katastrofo Jimmyja Carterja«. Izjavil je tudi, da ga ne skrbi iztekajoča se pogodba START z Rusijo, saj meni, da je to priložnost za dosego boljšega sporazuma. Prav tako je izključil možnost pomilostitve svrženega venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

V Santa Monici v Kaliforniji so v četrtek vložili obtožnico zoper 24-letno Carmen Degregg, ki jo bremenijo umora njene 15-mesečne hčerke. Oblasti so osumljenko pridržale 6. januarja 2024 na kampusu Univerze v Kaliforniji (UCLA), potem ko je policistom sama priznala, da je otroku povzročila telesne poškodbe in ga pustila v stanovanju. Preiskovalci so deklico našli s hudimi poškodbami, ki naj bi bile po nekaterih navedbah povezane z uporabo ponve, otrok pa je kasneje v bolnišnici ranam podlegel. Policija v Santa Monici je v sodelovanju z univerzitetnimi kolegi hitro ukrepala, ko je Degreggova s svojimi izjavami pritegnila pozornost varnostnih organov. Obtoženka se trenutno nahaja v priporu, sodišče pa je določilo varščino v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. Primer je pretresel lokalno javnost, saj gre za izjemno nasilen dogodek v sicer mirnem stanovanjskem predelu, preiskava o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje pa še vedno poteka. Tožilstvo okrožja Los Angeles je potrdilo, da bo obtožnica poleg umora vključevala tudi povzročitev hudih telesnih poškodb otroka s smrtnim izidom. Gre za tragedijo, ki je izpostavila vprašanja o duševnem zdravju in varnosti otrok v domačem okolju. Prvo zaslišanje pred sodnikom je napovedano v prihodnjih dneh, osumljenki pa v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Po poročanju Al Jazeere je bilo v izraelskih napadih po Gazi ubitih najmanj 14 Palestincev, med njimi pet otrok. Kljub premirju, ki je začelo veljati 10. oktobra, je situacija še naprej nevarna.

Tožilstvo v Michiganu je vložilo obtožnico proti 44-letnemu moškemu iz Romulusa, ki je v začetku tega tedna streljal pred tamkajšnjo osnovno šolo. Incident se je zgodil v času, ko je njegov sin v šoli obiskoval pouk, kar je povzročilo takojšnje zaprtje celotnega šolskega poslopja zaradi varnostnih razlogov. Preiskovalci so potrdili, da se je streljanje odvilo neposredno pred vhodom v izobraževalno ustanovo. Obtoženec se spopada z več kaznivimi dejanji, vključno z uporabo strelnega orožja na javnem mestu in ogrožanjem varnosti. Lokalne oblasti so poudarile, da v dogodku ni bil nihče ranjen, vendar je dejanje povzročilo precejšen preplah med učenci, osebjem in starši. Motiv za streljanje uradno še ni bil razkrit, vendar policija nadaljuje z zbiranjem dokazov o okoliščinah dogodka. Policija v Romulusu je po dogodku povečala prisotnost pred šolo, da bi zagotovila varnost in pomirila javnost. Storilec ostaja v priporu do začetka sodnega postopka, kjer mu grozi večletna zaporna kazen. Incident ponovno odpira vprašanja o varnosti v ameriških šolah in dostopnosti do strelnega orožja v bližini izobraževalnih ustanov.

Vrhovno sodišče na Manhattnu je zavrnilo predlog nekdanjega filmskega producenta Harveyja Weinsteina za razveljavitev zadnje obsodbe in izvedbo novega sodnega postopka. Weinsteina je porota v novembra končanem procesu spoznala za krivega spolnega napada, medtem ko je bil v drugi točki obtožnice glede posilstva oproščen. Njegova obramba je poskušala izpodbiti veljavnost obsodbe z argumenti o procesnih napakah, vendar je sodišče presodilo, da so bili dokazi zadostni in postopek pravičen. Odločitev sodišča pomeni, da prejšnja razsodba ostaja v veljavi, kar za nekdaj vplivnega mogulja Hollywooda pomeni nadaljevanje prestajanja zaporne kazni. Weinstein, ki je bil nekoč eden najmočnejših mož v filmski industriji, ostaja osrednja figura gibanja #MeToo, njegov primer pa še naprej sproža burne razprave o odgovornosti za spolno nasilje v zabavni industriji. Kljub delno oprostilni sodbi v zadnjem procesu, bo morala obramba iskati druge pravne poti za morebitno izpustitev. Ta pravni razplet sledi dolgotrajnemu obdobju negotovosti, ki je nastalo po presenetljivi razveljavitvi prvotne obsodbe iz leta 2020. Sodnik je z zavrnitvijo novega postopka potrdil, da je bil nedavni proces skladen z vsemi pravnimi standardi, s čimer se je vsaj začasno končalo eno izmed najbolj odmevnih poglavij v zgodovini ameriškega sodstva na področju spolnih deliktov. Weinsteinova ekipa je že napovedala možnost pritožbe na višje stopnje sodišča.

Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da Bela hiša resno preučuje možnost nakupa Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je pod dansko suverenostjo. Medtem ko ameriška administracija razpravlja o strateškem pomenu otoka in morebitnih finančnih ponudbah, so danski uradniki in oblasti na Grenlandiji že odločno sporočili, da ozemlje ni naprodaj. V javnosti so se pojavila ugibanja o astronomskih zneskih, ki bi jih Združene države Amerike lahko ponudile za prevzem otoka, vendar uradnih finančnih načrtov še ni. Danski mediji poročajo, da so tamkajšnji politiki predlog označili za nesmiseln in poudarili, da Grenlandija uživa visoko stopnjo avtonomije. Kljub temu Trumpova ekipa meni, da bi nakup okrepil ameriško nacionalno varnost in razširil vpliv na Arktiki, kjer so naravni viri in nove plovne poti vse pomembnejši. Geopolitični analitiki opozarjajo, da gre za enega najbolj nenavadnih diplomatskih predlogov v zadnjih desetletjih. Čeprav so se v medijih pojavile spekulacije o milijonskih odškodninah za posamezne prebivalce otoka, gre v veliki meri za senzacionalistične navedbe brez podlage v uradni politiki Združenih držav Amerike. Danska premierka je poudarila, da Grenlandija ni danska, temveč grenlandska, in da je razprava o prodaji končana, preden se je sploh začela.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Ameriška nevladna raziskovalna organizacija National Security Archive je objavila nedavno razkrita dokumenta in prepise telefonskih pogovorov med nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem mlajšim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ključni pogovor se je odvil 18. marca 2003, le dva dni pred začetkom ameriške invazije na Irak. Bush je v pogovoru poudaril, da vojaško posredovanje ne sme ogroziti strateškega sodelovanja med Moskvo in Washingtonom, hkrati pa je izrazil nezadovoljstvo nad močnim protiameriškim razpoloženjem v Franciji. Razkriti dokumenti vključujejo tudi zapise iz leta 2001, ko sta voditelja v zgodnjem obdobju svojih mandatov gojila precej bolj optimističen odnos. Bush je takrat Putinu zagotavljal, da državi druga drugi ne predstavljata grožnje in da si želi tesnega partnerstva. Ta zgodovinska komunikacija osvetljuje diplomatska prizadevanja ZDA, da bi nevtralizirale rusko nasprotovanje vojni v Iraku in ohranile stabilne odnose kljub enostranskim vojaškim potezam Washingtona na Bližnjem vzhodu. Objava teh arhivov razkriva kompleksnost takratnih mednarodnih odnosov in Putinovo pragmatično držo v času, ko se je Rusija postopoma integrirala v svetovne varnostne strukture. Dokumenti potrjujejo, da so se ZDA zavedale tveganj, ki jih je invazija prinašala za odnose z velesilami, zlasti s tistimi, ki so v varnostnem svetu Združenih narodov izražale zadržanost ali neposredno nasprotovanje ameriški politiki.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.